Maistrov abonma
Pet izbranih predstav profesionalnih gledališč.
PG Kranj in SNG NG: Pravljice našega otroštva
SNG Drama: Veliki diktator
Slovensko Mladinsko gledališče: Pojedina pri Trimalhionu
Tolpa: Stari in drzni
SNG Maribor: Proslava
Predstave bodo na sporedu ob četrtkih ob 19.30.
O točnih datumih predstav bodo abonenti obveščeni z mesečnim napovednikom in en teden pred predstavo.
Cenik:
70 € – redna cena
65 € – mladi do 26 let in upokojenci
65 € – skupine 5 ali več abonentov
35 € – Študentski klub Kamnik
17 / 15 € – cena posamezne vstopnice za posamezno predstavo
* Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Prešernovo gledališče Kranj
koprodukcija s SNG Nova Gorica
Pravljice našega otroštva
avtorski projekt
režija: Jernej Lorenci
dramaturg: Matic Starina
koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek
scenograf: Branko Hojnik
kostumografka: Belinda Radulović
skladatelj: Branko Rožman
lektorica: Maja Cerar
oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
oblikovanje maske: Matej Pajntar
asistentka režiserja (študijsko): Živa Bizovičar
asistenti – opazovalci: Marko Rengeo, Lucija Trobec, Luna Pentek
asistent dramaturga (študijsko): Nik Žnidaršič
asistentka scenografa: Ana Johana Scholten
igrajo: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Iztok Mlakar, Urška Taufer, Gregor Zorc k.g.
Predstava traja 3 ure in 20 minut ter ima odmor.
V avtorskem projektu Pravljice našega otroštva se bo ekipa ustvarjalcev uprizoritve pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija spraševala o vlogi pravljic v osebnem življenju, o arhetipskem pomenu pravljic svojega otroštva in tudi o vlogi pravljic v kolektivnem nezavednem. Režiser Jernej Lorenci želi skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi ponovno »podoživeti« stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic. Ali kot je zapisal režiser sam: »Vrnili se bomo v naše otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj. Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke. Tudi mi, ki smo starši ali pa to nismo, smo pripovedovalci pravljic. Tudi naše večere bomo skušali rekonstruirati. So pa nekateri pripovedovalci iz našega otroštva že mrtvi. Kar sta v pravljici Nekoč in Večno, sta v življenju rojstvo in smrt. ›Življenje je noseče s smrtjo,‹ pravi Emile Cioran. Skušali bomo preplesti krožni čas pravljic in linearni čas življenja ter se trudili, da bodo naši mrtvi oživeli. Ker pravljica je izstop iz časa, je nad časom in je za vse čase. In vsa leta. Torej: hvalnica pravljici, hvalnica domišljiji, sprejetje smrti.«
Vir: pgk.si
Foto: Nada Žgank/ Prešernovo gledališče Kranj
SNG Drama
po filmu Charlieja Chaplina
Veliki diktator
satira
režija: Diego de Brea
prevajalec: Jure Škerl
dramaturg in lektor: Arko
scenograf: Diego de Brea, Iztok Vadnjal
kostumograf: Blagoj Micevski
skladatelj in pianist: Joži Šalej
oblikovalec videa: Sandi Skok
oblikovalec svetlobe: Metod Novak
igrajo: Zvone Hribar, Boris Mihajl, Matija Rozman, Jurij Zrnec, Vojko Zidar, Eva Jesenovec, Valter Dragan, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak
Predstava traja 1 uro in 55 minut ter nima odmora.
Veliki diktator je najznamenitejši film Britanca Charlieja Chaplina, posnet v Združenih državah Amerike, še preden so se te vojaško udeležile druge svetovne vojne. Zanj je napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi – brezimnega brivca judovskega rodu in Adenoida Hynkla, njemu na las podobnega diktatorja Tomanie. Chaplin je v tem filmu tudi prvič spregovoril, saj je bil to njegov prvi zvočni izdelek; to je duhovito izrabil, ko je za diktatorjev nagovor množice uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino (resda z nekaj prepoznavnimi nemškimi in angleškimi izrazi), ki pa je zaradi dobesedne nerazumljivosti toliko več pozornosti usmerjala v govorico telesa. Obenem je z vlogo brivca na svojevrsten način komentiral svojo najslavnejšo vlogo potepuha: ni je kratko malo nadaljeval, temveč je, četudi prevzemajoč nekatere njene poteze, ustvaril nov, času, ne le tehnologiji ustrezen lik, ki pač mora govoriti tako, da se ga bo slišalo. Žanrsko je film komedija z velikim deležem satire, katere predmet sta Adolf Hitler in nacionalsocializem, vsebinsko pa njuna tako ostra kritika, da so nekatere države zavrnile predvajanje filma v kinih, dokler niso stopile v vojno z Nemčijo. V filmu so od oseb prepoznavno parodirani še Mussolini, Goebbels in Göring z zelo smešnimi imeni, poleg njih pa še nekatere države, pojavi, predmeti … Čeprav so Chaplinu po vojni očitali, da se iz tako resne teme ne bi bil smel norčevati (in odgovarjal je, da Velikega diktatorja zagotovo ne bi posnel, če bi vedel za vso razsežnost nacističnih zločinov), ob gledanju filmu ves čas pozabljamo, kdaj je bil posnet, tako zelo točen in preroški je. (Mojca Kranjc)
Foto: Peter Uhan
Slovensko mladinsko gledališče
po motivih Petronijevega Satirikona
Pojedina pri Trimalhionu
satira
režija: Bojana Lazić
igrajo: Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weiss
priredba besedila in dramaturgija: Slobodan Obradović
scenografija: Zorana Petrov
kostumografija: Maja Mirković
glasba: Vladimir Pejković
koreografija: Damjan Kecojević
svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla: Sonja Dolžan
oblikovanje svetlobe: Bojana Lazić, Zorana Petrov
oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
oblikovanje maske: Nathalie Horvat
vodja predstave: Liam Hlede
Besedilo je deloma nastalo po igralskih improvizacijah.
Predstava traja 1 uro in 20 minut ter nima odmora.
Pojedina pri Trimalhionu je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana Satirikon, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, arbiter elegantiarum na dvoru cesarja Nerona. Satirikon je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v 1. stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. Nič čudnega, glede na to, da na prestolu sedi Neron. V Pojedini pri Trimalhionu je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov … In tudi mi smo kvazicivilizacija. Imamo kvazijunake. Imamo kvaziljubezen. Imamo kvaziempatijo. Imamo kvaziprijatelje. Imamo – danes – eno samo mlakužo. Tu so pajdaštva, nesreča in neokusnosti. To je tisto, kar imamo danes. In kako torej, ko je vse narobe, kako torej nekemu »pomembnemu« gostitelju, temu Trimalhionu, milijarderju in prascu, pojasniti, da je prasec? Tu ni kaj pojasnjevati. Dopustili smo si ga, in zdaj izvolimo, gospoda, jejmo vse to sranje in si obliznimo prste, lepo dostojanstveno.
Foto: Ivan Kan Mujezinovič
Tolpa
Stari in drzni
lutkovni variete
avtorstvo, razvoj likov in besedila: Tolpa
koncept in dramaturgija: Tea Kovše, Hristina Vasić Tomše, Katarina Zalar
režija: Hristina Vasić Tomše
scenografija, kostumi in likovna podoba lutk: Katarina Zalar
mentorstvo lutkovne animacija: Tea Kovše
gib: Katja Vravnik
igrajo: Cooky, Nika Gabrovšek, Tea Kovše, Jurij Torkar, Andrej Tomše, Grega Močivnik
izdelava rekvizitov: Tomaž Furlan, Majda Krivograd, Katarina Zalar
lutkovna tehnologija: Jure Arnold, Tea Kovše
Predstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.
Dovolj modri, da držijo skupaj in dovolj stari, da se ne bojijo niti smrti, kaj šele vašega mnenja. Polni protibolečinskih tablet in svobodnejši kot kdaj koli v odbitih točkah pojejo slavospev življenju, pri tem pa brijejo norca iz sebe ter vseh ostalih.
Samo še enkrat in nikoli več.
Stari in drzni, zloglasna skupina upokojencev, pripravlja svoj zadnji variete in kljub temu, da so letom primerno leseni, še vedno izvajajo plesne, glasbene, komične, čarovniške, akrobatske in mistične točke, ki vznemirjajo javno moralo. Stari in drzni ponujajo vpogled v veselja in tegobe starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane in v katerih še vedno kipi sla po življenju. Gledalci se v formi lutkovnega varieteja srečajo s temo svoje bližajoče prihodnosti ali z odsevom sedanjosti. Ta je predstavljena z animacijo značajsko različnih namiznih lutk, ki z nadrealističnimi, brutalnimi, iskrenimi, nekorektnimi, igrivimi in magičnimi načini uprizorijo realnost starostnikov: strah morda zadnjega dneva med živimi, uresničenje mladostnih sanj z omejitvami starosti, vseživljenjsko iskanje ljubezni, ki se čudežno uresniči na stara leta ter neskončno prebolevanje zamujenih priložnosti in iskanje novih. Stari in drzni pa ob vsem prikazanem posedujejo prisrčnost in modrost ob katerih bo publika svoje upokojene starše, stare starše, prastare starše, še starejše starše in same sebe videla v novi luči.
Foto: FotobeležNica, Nika Hölcl
SNG Maribor
Ivor Martinić, Navid Fadaee Nazer, Mojca Marič
Proslava
Mednarodni evropski projekt o beguncih, o temi, ki razdvaja svet.
režija: Jan Krmelj
igrajo: Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Vojko Belšak, Matevž Biber, Petja Labović
dramaturg: Vili Ravnjak
scenograf in oblikovalec luči: Jan Krmelj
kostumografinja: Špela Ema Veble
skladatelja: Gašper Torkar in Julija Đorđević
lektorica in prevajalka: Mojca Marič
Predstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.
Vsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015.
Ivor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe, kako današnja politika "upravlja naša življenja". Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije, zlasti njeno dvoličnost, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim, kar politiki govorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij, in tistim, kar se dejansko dogaja na terenu.
Vzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil "neljub jezikovni spodrsljaj", ki pa je v časih "politične korektnosti", ko je treba zelo paziti, kaj govoriš, lahko usoden, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o "končni rešitvi" judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen organizirajo priložnostno proslavo, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike.
V drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist, bil zaradi tega zaprt in mučen, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz države.
Iz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: "Ali imaš pravico živeti drugje, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?"
Foto: Damjan Švarc