Simfonični orkester Domžale-Kamnik: »Od slovenskega ljudskega izročila do romantične simfonične tradicije – letni koncert«

Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Od slovenskega ljudskega izročila do romantične simfonične tradicije – letni koncert

Vstopnina: 10 eur / 8 eur – študentje, dijaki in upokojenci
Rezervacija in prodaja vstopnic: 041 360 399 / info@domkulture.org / pisarna DKK, Fužine 10, 1240 Kamnik (pon., tor. in pet.: 10.00 - 12.00, sre. in čet.: 14.00 - 18.00), TIC Kamnik, bencinski servisi Petrol s sistemom mojekarte.si, www.mojekarte.si ter ostala prodajna mesta mojekarte.si (trafike 3dva, M holidays, itd.)

Nastopa: Simfonični orkester Domžale – Kamnik 
Dirigent: Slaven Kulenović
Solisti: Katarina Kozjek (violončelo), Nika Toškan (violina), Andrej Omejc (saksofon)

Spored: 
Tomaž Habe: Veronikina usoda za violončelo in orkester (novo delo)
Camille Saint-Saëns: Introdukcija in rondo capriccioso za violino in orkester, op. 28 
Giacomo Puccini (prir. Yasuhide Ito): Il Bacio di Tosca (Toskin poljub) – fantazija za alt saksofon in orkester 
*****
Antonin Dvořak: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88

Letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale – Kamnik bo tokrat v znamenju treh različnih solističnih del in Osme simfonije Antonina Dvořaka. Prva na sporedu je Veronikina usoda za violončelo in orkester, nova kompozicija domžalskega skladatelja in dolgoletnega dirigenta orkestra Tomaža Habeta. Skladatelj jo je zložil v drugi polovici preteklega leta, o njej pa je zapisal naslednje: »Živimo v času, ko nasprotja med človeško dobroto in usmiljenostjo na eni strani ter sebičnimi materialnimi interesi na drugi strani, ustvarjajo veliko dramatično napetost. Te zakonitosti veljajo tudi za svobodno glasbeno obliko – balado. Ta ima tudi programski naslov Veronikina usoda in vsebino črpa iz pripovedke o kamniški Veroniki, treh novomašnikih, prekletstvu graščakinje Veronike ter o rešitelju pastirčku. Vse to izpovedujem v svobodnem tonalnem stavku za violončelo in orkester. V baladi izmenjujem dramatičnost z liričnostjo in pastoralnostjo ter virtuoznost s spevnostjo. Po uvodni izmenjavi orkestra in treh solističnih delov violončela se oglasi dramatična glavna tema v dvojemkah solista z novimi solističnimi recitativi. V allegrettu je Veronikin grad, idilična podoba kamniškega Malega gradu. Veronika hrepeni po odrešitelju, oglaša se pastirčkovo igranje. Vsa pričakovanja so zaman, med dramatičnimi pasažami pa slišimo motiv idile. V nadaljevanju pastirček skuša rešiti Veroniko, vendar ta ostane zakleta v večnem hrepenenju po rešitelju. Oblika je svobodna, skladba pa se zaokroži z začetnim motivom Veronikine skoposti in idilo Malega gradu.« 

V prvem delu koncerta bosta sledila še Introdukcija in rondo capriccioso za violino in orkester, op. 28 francoskega romantika Camilla Saint-Saënsa in delo z naslovom Toskin poljub (Il Bacio di Tosca), ki jo je po izvirni glasbi Giacoma Puccinija za saksofon in orkester priredil japonski skladatelj Yasuhide Ito. Prva skladba je dvodelna in ponuja violinistom dokazovanje tehničnih spretnosti in muzikalnosti tako v liričnem uvodu, kot tudi v virtuoznem rondoju, zanimivo in malokrat izvedeno delo pa je Toskin poljub. V njem je Ito povzel glavne teme iz znamenite Puccinijeve opere Tosca, jih malenkostno predelal in povezal v čvrsto, rapsodično zasnovano celoto, ki poslušalca drži v napetosti od samega začetka do konca. 
Antonin Dvořak je zapustil obsežen opus, v katerem pomembno mesto zaseda devet simfonij, ki so stalnica repertoarja vseh svetovnih orkestrov. V njih se je strukturno zgledoval po simfonični zapuščini nemške glasbene tradicije, vanje pa je posrečeno vtkal tudi elemente češke glasbe, predvsem ljudsko motiviko in nekatere značilne plese. Njegove prve simfonije se le malo razlikujejo od konvencionalne štiristavčne simfonične forme, z zadnjimi tremi pa se je od nje vedno bolj oddaljeval in dosegel svojevrsten nacionalno obarvan glasbeni izraz. Dvořak je Simfonijo št. 8 v G-duru, op. 88, napisal leta 1889 in se zaradi spevnih, optimističnih tem, nekoliko razlikuje od njegovih preostalih skladb, nastalih v tem času. Zdi se, da celotno simfonijo prežema uvodoma predstavljen glasbeni material, iz katerega je Dvořak izpeljal tako obe kontrastni temi prvega stavka, kot tudi številne druge teme, predvsem v počasnem Adagiu in sklepnem stavku. Na mesto tretjega stavka je postavil elegantni valček, ki ima svoje korenine prav gotovo v češki glasbi, hitra koda pa že pripravi nastop burnega finala, zasnovanega v maniri teme z variacijami. Dvořak je delo ponudil svojemu založniku Fritzu Simrocku. Ta mu je predlagal, naj raje napiše kaj bolj praktičnega – kakšno sonato za klavir ali komorno delo, ki bi se bolje prodajala v aristokratskih krogih – zato je Simfonijo št. 8 raje zaupal angleškemu založniku. To je tudi razlog, zakaj včasih nosi podnaslov »Angleška«, vendar pa je veliko bolj povezana s skladateljevo domovino, Češko.